Pred predstavo je bil kratek razgovor z igralko, v katerem je pojasnila, kako doživlja svojo situacijo in kako to vpliva na njeno igro.
Metka Pavšič je Idrijčanka, igralka, pevka, socialna delavka, predvsem pa ženska, ki navdušuje s svojo energijo in optimizmom. Ker se ji je vid izrazito poslabšal pri 24 letih, ji je bilo še toliko težje. Z neverjetnim pogumom se je lotila ovir v življenju in danes je priznana igralka, ki se je ne bi branili niti v najboljših gledališčih. V pogovoru s Katro Kozinc je povedala, da so ovire samo v glavi. Vse se da, če se hoče. Čeprav lahko z očmi zazna samo svetlobo in obrise, ji bela palica omogoča neodvisnost v vsakdanjem življenju. Tudi na odru se znajde, saj ima toliko bolj izostrena druga čutila, predvsem sluh. Zelo je dovzetna za odzive publike, saj le tako ve, da je gledalce njen nastop pritegnil. Najhuje je, če je grobna tišina. Tudi priprave na predstavo so drugačne, saj se mora besedilo naučiti na pamet, pri kretnjah in obrazni mimiki pa jo vodi režiser. Že od malega je želela postati igralka in pevka, zato je bil sprejem na AGRFT zanjo izpolnitev sanj.
V pogovoru je bila zelo prijetna in sproščena: »Knjigo seveda preberem, ali naj rečem, da jo “prešlatam”?« Zabavna opazka v zvezi z vprašanjem, ali se pred slepimi in slabovidnimi lahko uporabljajo izrazi videti, se vidimo, poglej … Opozorila je tudi na odnos videčih do ljudi, ki slabo ali pa sploh ne vidijo. Ta naj bi bil povsem spontano prijazen: »Ponudite pomoč, potem vam bodo pa sami povedali, ali jo potrebujejo.«
Metka je kot socialna delavka in animatorka zaposlena v domu upokojencev v Idriji. Vodi pevske skupine in razne prireditve ter sodeluje v vokalni skupini Vedrina.
Igra Ničesar ne obžalujem ni nova, je pa še vedno aktualna. Metka v njej pokaže vso svojo igralsko nadarjenost in velik pevski talent. Monodramo bo 20. oktobra ponovila že stotič, in to kar v rodni Idriji.
Danijela Čibej
Foto: Uroš Rok Drnovšek
Na sliki Metka Pavšič v pogovoru s Katro Kozinc
